Žan Legat (*1982, Kranj/Slovenija) je svojo glasbeno pot na harmoniki začel s šestimi leti pri Tonetu Iskri v Glasbeni šoli Radovljica. Po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Mateje Prem Kolar in prof. Ernőja Sebastiana, je študij nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v nemškem Nürnbergu. Podiplomski študij je opravljal na Visoki šoli za glasbo Würzburg v razredu izjemnega prof. Stefana Hussonga.

Kot harmonikar, skupaj z violončelom in klarinetom, že iz študentskih let deluje v mednarodni zasedbi trio +4. Plod uspešnega sodelovanja s komponisti mlajše generacije, so na novo nastale kompozicije za to komorno zasedbo, za katero še pred leti skorajda ni bilo originalne literature.

V zadnjih letih posebno pozornost posveča tudi bandoneonu in s tem tradicionalnemu plesnemu tangu in tangu nuevu Astorja Piazzolle.

Kot pedagog je zaposlen v Glasbeni šoli Radovljica, kjer poučuje klavirsko in gumbno harmoniko.

Borut Mori, rojen leta 1980 v Slovenj Gradcu, je Srednjo glasbeno šolo končal v Mariboru pri profesorju Andreju Lorberju. Šolanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Njegovi profesorji so bili James Crabb, Geir Draugsvoll ter Janne Rättyä. Med šolanjem se je kot solist ali član komornih zasedb udeležil številnih tekmovanj, kjer je dosegal odlične rezultate: 1. nagrada na državnem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani 1999, 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Puli 2005, 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Trstu 2005, 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Trstu 2006, 2. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Castelfidardu 2006.

Po končanem študiju se je posvetil avtorski glasbi, katero predstavlja na festivalih po Evropi. Njegova diskografija obsega osem zgoščenk avtorske ali sodobne glasbe za harmoniko v različnih zasedbah. Oder si največkrat deli z violinistom Igmarjem Jennerjem, s katerim sta leta 2010 prejela nagrado Austrian Worldmusic Award ter kitaristom Andrejem Ofakom, s katerim posneta zgoščenka The Echoes of River Drava spada med tri najboljše leta 2017 v Sloveniji.

Kot skladatelj piše glasbo za gledališča, snema za različne glasbene izvajalce, kot pedagog pa poučuje harmoniko na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru.

Tomaž Marčič, rojen l. 1978, se je začel učiti harmoniko pod mentorstvom Matjaža Krušiča. Po maturi na I. gimnaziji v Celju in po zaključenem izobraževanju na srednji stopnji Glasbene šole Celje (harmoniko ga je poučeval Andrej Lorber) je nadaljeval študij harmonike v Nemčiji, kjer je pri prof. Hugu Nothu zaključil diplomski študij v Trossingenu, podiplomski študij pa pri prof. Stefanu Hussongu v Würzburgu.

Bil je deležen nekaterih najvišjih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in tujini. V času študija je bil med drugim prejemnik štipendije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Glasbeno poustvarjanje ga je poleg nastopov v domovini vodilo na odre po Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji, Hrvaški in Avstriji. Kot solist je igral z orkestrom Mariborske filharmonije, Ansamblom za novo glasbo Würzburg ter Dunajskim akademskim orkestrom. Sodeloval je tudi s skladatelji Lojzetom Lebičem, Urošem Rojkom, Nikolausom Brassom, Zecirjem Ballato in Vinkom Globokarjem.

Poleg komornega muziciranja, tako na področju klasične glasbe kot tudi drugih zvrsti, se od srednješolskih let naprej intenzivno posveča tudi zborovodstvu. Med mnogimi zasedbami izstopajo predvsem dosežki z MePZ I. gimnazije v Celju, tako z domačih kot tujih odrov. Na državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi leta 2012 je prejel posebno priznanje za najboljšega zborovodjo debitanta. Harmoniko poučuje na Glasbeni šoli Celje in na umetniškem oddelku I. gimnazije v Celju.

Neža Torkar (11.05.1990) je zmagovalka prestižnega svetovnega tekmovanja HAUSPOZ v Španiji – Arrasate 2017 s posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter tretjenagrajenka mednarodnega tekmovanja harmonikarjev v Klingenthalu, Nemčija (2017).

Neža se je harmoniko s sedmimi leti začela učiti na Glasbeni šoli Jesenice pri prof. Diani Šimbera ter nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Ernöju Sebastianu. V juliju 2013 je z najvišjo oceno diplomirala na Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju (Nemčija) v razredu prof. Ivana Kovala ter leta 2016 tudi magistrirala. Svoj študij je po magisteriju nadaljevala v mojstrskem razredu ter leta 2019 z odliko zaključila najvišjo stopnjo koncertnega izobraževanja.

Neža Torkar je večkratna zmagovalka in nagrajenka različnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Na državnem tekmovanju TEMSIG je v letih 2008 in 2011 obakrat prejela prvo nagrado in zlato plaketo ter leta 2011 še posebno nagrado za najboljšo izvedbo slovenske skladbe Rej, skladatelja Lojzeta Lebiča. Je tudi večkratna nagrajenka mednarodnih tekmovanj, omeniti velja zmago v Beltincih (2011),dvakrat prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Pulju (2013,2016), tretje mesto na mednarodnem tekmovanju v Belgiji (2012) ter četrto mesto na mednarodnem tekmovanju v Klingenthalu v Nemčiji (2012). Leta 2016 je na tekmovanju baročne glasbe kot edina harmonikarica prejela posebno nagrado festivala Brandenburg in vrsto koncertov po Nemčiji. Za svoje dosežke v času študija je prejela priznanje župana občine Jesenice. S čelistko Romano Šimbera, s katero redno nastopata kot Duo Accellorandom, sta zmagovalki prestižnega tekmovanja v Castelfidardu (Italija) in v Puli (Hrvaška). V nemškem Klingenthalu sta maja 2018 zasedli 2. mesto.

Neža redno koncertira po Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Belgiji, Italiji ter sodeluje z Rotary Clubom Ljubljana – Barje, Glasbeno mladino ljubljansko, s Festivalom Ljubljana, pri snemanjih na Radiu Slovenija, na Glasbenih nedeljah v Unionu, z Glasbeno mladino Slovenije in drugimi; GM ODER, FESTIVAL ECHOS, Gewandhaus Leipzig, Teater Erfurt... Prav tako je članica ansambla za sodobno glasbo Via nova iz Turingije. Z njim krstno izvaja dela različnih nemških in drugih tujih skladateljev in koncertira na festivalih za sodobno glasbo po Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji, Južni Koreji...

Tomaž Marčič, rojen l. 1978, se je začel učiti harmoniko pod mentorstvom Matjaža Krušiča. Po maturi na I. gimnaziji v Celju in po zaključenem izobraževanju na srednji stopnji Glasbene šole Celje (harmoniko ga je poučeval Andrej Lorber) je nadaljeval študij harmonike v Nemčiji, kjer je pri prof. Hugu Nothu zaključil diplomski študij v Trossingenu, podiplomski študij pa pri prof. Stefanu Hussongu v Würzburgu.

Bil je deležen nekaterih najvišjih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in tujini. V času študija je bil med drugim prejemnik štipendije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Glasbeno poustvarjanje ga je poleg nastopov v domovini vodilo na odre po Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji, Hrvaški in Avstriji. Kot solist je igral z orkestrom Mariborske filharmonije, Ansamblom za novo glasbo Würzburg ter Dunajskim akademskim orkestrom. Sodeloval je tudi s skladatelji Lojzetom Lebičem, Urošem Rojkom, Nikolausom Brassom, Zecirjem Ballato in Vinkom Globokarjem.

Poleg komornega muziciranja, tako na področju klasične glasbe kot tudi drugih zvrsti, se od srednješolskih let naprej intenzivno posveča tudi zborovodstvu. Med mnogimi zasedbami izstopajo predvsem dosežki z MePZ I. gimnazije v Celju, tako z domačih kot tujih odrov. Na državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi leta 2012 je prejel posebno priznanje za najboljšega zborovodjo debitanta. Harmoniko poučuje na Glasbeni šoli Celje in na umetniškem oddelku I. gimnazije v Celju.

Danski harmonikar Andreas Borregaard velja za zelo zanimivega ustvarjalca. Intenzivno se ukvarja tako s solističnim kot komornim muziciranjem in širi odnos do glasbe za harmoniko. Tesno sodeluje s skladatelji iz različnih delov Evrope, hkrati aktivno vpliva na razvoj uporabe harmonike in repertoarja zanjo. Harmoniko je začel igrati s petimi leti v rojstnem Allerødu na Danskem. Diplomiral je na Danski kraljevi akademiji za glasbo v razredu Jamesa Crabba in Geira Draugsvolla. Svoj solistični debut je imel leta 2007 z valižanskim nacionalnim orkestrom BBC s skladbo Kapote Giya Kanchelija za harmoniko in orkester. Nato je nastopal na recitalih v Avstraliji, Južni in Severni Ameriki in po Evropi. Bil je prvi harmonikar, ki je bil sprejet v prestižno šolo Guildhall School of Music and Drama v Londonu. Za londonsko šolo za sodobni ples je ustvarjal inovativne interdisciplinarne projekte. Ustanovil je več komornih zasedb, v katerih soustvarja raznovrstno glasbo (tangovski kvintet MTQ, duo viola-harmonika Inviolata, trio Gáman, duo električna kitara-harmonika Stormglas). Od leta 2010 poučuje harmoniko in komorno glasbo na Danski kraljevi akademiji za glasbo v Kopenhagnu.

Več o Andreasu Borregaardu: www.andreasborregaard.com