V Šoštanju je že pred letom 1951 delovala interna glasbena šola za potrebe godbe tovarne usnja. Iz nje je zrasla Nižja glasbena šola Šoštanj, ki je bila ustanovljena 21. 6. 1951, z delovanjem pa je začela v šolskem letu 1951/52.
Prva glasbena šola v Velenju - društvena glasbena šola je od svoje ustanovitve, 1. junija 1952 v okviru Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Velenje, delovala v kino dvorani pri rudarskem domu.
Ko so društveno glasbeno šolo v Velenju 13. januarja 1956 preoblikovali v oddelek že obstoječe Glasbene šole Šoštanj, je pouk začel potekati v stavbi bivšega vrtca v novem parku.
Od ustanovitve samostojne Glasbene šole Velenje 6. oktobra 1960 sta v občini od 1. januarja 1961 delovali dve glasbeni šoli, ki sta se 1. januarja 1965 ponovno združili v Center za glasbeno in baletno vzgojo Velenje. Šola je dobila prostore v novozgrajenem Kulturnem domu.
Leta 1965, ob trideseti obletnici smrti velenjskega rojaka, priznanega glasbenika in pedagoga Frana Koruna Koželjskega, so podali predlog o poimenovanju Centra za glasbeno in baletno vzgojo po pokojnem rojaku (»Seja Sveta za vzgojo in izobraževanje Skupščine občine Velenje«, 1965).
24. marca 1966 so center tako preimenovali v Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski Velenje. Takšno ime nosi šola še danes.

Fran Korun Koželjski je bil izredno plodovit glasbeni pedagog in skladatelj. Za Slovence sta neprecenljivega pomena predvsem njegovi šoli za violino in citre (prvi tovrstni šoli na Slovenskem). Z njima je Korun omogočil pouk teh dveh instrumentov v domačem jeziku, prav tako pa sta obe deli zasnovani na slovenski narodni motiviki.
Napisal je še dve pomembni in prav tako pionirski deli, ki pa sta na žalost ostali v rokopisu. Prvo je šola za kromatično in diatonično harmoniko, drugo pa 148 strani obsegajoč prikaz svetovne glasbene zgodovine od kulturnega življenja najstarejših civilizacij pa vse do modernega časa. če bi to delo dočakalo izid, bi bilo pionirsko muzikološko delo. Njegov skladateljski opus obsega preko 200 kompozicij. Korun je skladal predvsem zborovska dela in pa skladbe za citre. Izdal je tri samostojne zbirke (Venec slovenskih plesov za klavir, Skladbe, Album slovenskih napevov za violino in klavir).

Velenje se je hitro razvijalo v močan industrijski center. S tem se je večalo število prebivalcev, kar pa je posledično povzročalo vedno večje zanimanje za kulturno delo in s tem tudi glasbeno izobraževanje. Prostori v Kulturnem domu so postali premajhni in leta 1974 se je porodila želja o gradnji nove glasbene šole. V šolskem letu 1976/77 so gradnjo nove šole uvrstili na seznam samoprispevka za izgradnjo vzgojno izobraževalnih institucij v Velenju. Gradbena dela so se začela leta 1983, zaključena pa so bila junija 1985. Ob otvoritvi 16. junija 1985 je nova glasbena šola s 2700 m2 veljala za najsodobnejšo glasbeno šolo v Srednji Evropi. V novi stavbi je bilo 22 učilnic za individualni pouk, 3 učilnice za skupinski pouk, 1 učilnica za izrazni ples, trije večji prostori za pihalni orkester in zbor, dve manjši dvorani (mala in godbena) in pa seveda prostorov za vodstvo šole. Na dokončanje gradnje je čakala še velika dvorana z 280 sedeži. Šola je bila dograjena v slabih osemnajstih mesecih, dvorana pa je bila dokončana v naslednjih sedmih mesecih.
Šola pa ni pa bila le arhitekturni spomenik, temveč tudi spomenik solidarnosti delovnih ljudi in občanov občine Velenje. Januarja 1986, ko je bila dokončana velika dvorana, se je začel velik razmah koncertnega življenja v občini.

Vse kulturne dejavnosti, večanje števila učencev in seveda srednješolski program glasbene šole so zopet privedli do prostorske stiske. Z dograditvijo prizidka leta 1997 je šola poleg 23 novih učilnic dobila baletno dvorano in pa seveda orgelsko dvorano, ki je veljala za posebno pridobitev, saj so v njej postavljene orgle, ki so bile do leta 2004 poleg orgel v Cankarjevem domu v Ljubljani, edini koncertni instrument v Sloveniji (»50 let Glasbene šole Velenje«, 2001).

Glasbena šola danes razpolaga s 47 učilnicami in petimi dvoranami na 6360 m2 površine. Skupaj z vsemi ostalimi pripadajočimi površinami pa njena velikost presega 8000 m2. Zaradi velikih prostorskih razsežnosti je nadvse primerna za izvedbo večjih tekmovanj, revij in poletnih šol.

Zanimanje za glasbeno izobraževanje v Velenju se je nenehno večalo, pojavljalo se je vedno več nadarjenih učencev in sposobnih učiteljev, ki so v programih od 7. do 10. razreda že posegali v srednješolske programe in se uspešno vpisovali neposredno na Akademijo za glasbo v Ljubljani.

Septembra 1993 je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije glasbeni šoli dodelilo koncesijo za izvajanje srednješolskega programa glasba: inštrumentalist, pevec (modul B). 1. septembra 1993 je z izobraževanjem v 1. letniku srednje šole začelo prvih 30 dijakov. Prva generacija dijakov srednješolskega programa glasba je zaključila šolanje v šolskem letu 1996/1997.

31. avgusta 1998 je glasbena šola prenehala s koncesijo za izvajanje srednješolskega programa in je 1. septembra 1998 v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje, Splošno in strokovno gimnazijo Velenje začela z izobraževanjem na umetniški gimnaziji. S tem letom so se dijaki lahko začeli vpisovati v dve smeri: inštrumentalist, pevec (modul B) in glasbeni stavek (modul A). Prvo generacijo osemindvajsetih glasbeno - gimnazijskih maturantov je umetniška gimnazija dobila v šolskem letu 2001/2002.

Ko je velenjska šola uvedla v srednješolski program orgle, je postala prva glasbena šola v Sloveniji, ki je omogočala izobraževanje vseh inštrumentov tako na osnovni kot srednji stopnji (klavir, tolkala, kitara, solopetje, orgle, harfa, harmonika, violina, viola, violončelo, kontrabas, rog, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila, flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot).