Na umetniški gimnazije se je v dobrih 25 letih zvrstilo že veliko dijakov. Tukaj je zbranih nekaj njihovih spominov na srednješolsko glasbeno izobraževanje v Velenju. 

Doris Ćosić - kitaristka, študentka na University of Southern California

"Kot dijakinja vzporednega izobraževanja glasbene smeri na umetniški gimnaziji v Velenju sem pridobila znanje in izkušnje potrebne za nadaljnje glasbeno izobraževanje, prav tako pa sem se naučila delavnosti in vztrajnosti. Tako splošna kot glasbena smer gimnazijskega izobraževanja sta mi nudili raznovrstne možnosti za širjenje znanja ter podpirali moje raznolike interese na področju glasbe in naravoslovja. Profesorji so me na poti do mojih sanj zmeraj podpirali in verjeli vame ter mi pomagali odkriti, kaj me veseli in v čemu sem dobra. Hvaležna sem za izjemno prijazno osebje, vse dodatne ure s profesorji, dostop do prostorov, kjer sem lahko nemoteno vadila, pomoč pri vpisu na univerzo in za vse nasmehe ter pozitivno vzdušje na hodnikih. Na gimnazijo imam ogromno lepih spominov in se tja z veseljem vračam – zame predstavlja najlepše obdobje odraščanja, v kateri sem vzpostavila prava prijateljstva, ki bodo trajala večno.

Že tretje leto študiram na University of Southern California – Thornton School of Music, kjer izpopolnjujem svoje igranje kitare pod mentorstvom Briana Heada. Poleg klasične kitare širim svoja glasbena obzorja tudi na področja jazza in kompozicije, hkrati pa se izobražujem tudi na področju nevroznanosti. Na univerzi sem članica boksarskega kluba in kitarskega orkestra pod vodstvom Billa Kanengiserja. Sem glasbeni vodja a cappella skupine The Sirens, s katero snemamo prvi album. V tem letu sem začela s pripravništvom za Virtual Guitar Orchestra, kjer izpopolnjujem svoje znanje audio in video inženirstva pod vodstvom Uroša Bariča, priznanega glasbenega producenta, kitarista in skladatelja. V Los Angelesu redno nastopam na dobrodelnih koncertih v domovih za starejše, šolah in bolnišnicah. V letu 2019 sem posnela pet solo videov za Guitar Studio International v Santa Monici, ki so objavljeni na njihovi spletni strani skupaj s člankom o moji glasbeni poti (https://www.guitarsalon.com/blog/slovenian-guitarist-doris-cosic-records-at-gsi-music-by-castelnuovo-tedesco-legnani-bach-brouwer-and-kuhar/)."


Fia Selič - pianistka

"Umetniška gimnazija Velenje je zaradi odličnega strokovnega kadra ter dobrih pogojev za razvoj in nadgradnjo umetniškega talenta ter glasbenega znanja odlična izbira za šolanje za vsakega mladega perspektivnega glasbenika. V najlepšem spominu so mi ostali srčni profesorji, ki so mi dali ne le ogromno strokovnega glasbenega znanja temveč tudi "znanje za življenje", in sošolci ter sošolke, s katerimi smo skozi skupne dogodivščine stkali lepe prijateljske vezi. V času šolanja sem prejela neprecenljive izkušnje nastopanja, nasvete, podporo in glasbeno znanje, ki je bilo temelj za mojo nadaljnjo glasbeno pot.
Na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu sem zaključila magistrski študij klavirja (smer instrumentalna pedagogika). Zaposlena sem na Glasbeni šoli Velenje, kjer poučujem klavir. Sem članica skupine Smooth Band, s katerim smo v sklopu tekmovanja na največjem evropskem festivalu glasbe Elvisa Presleyja v Nemčiji leta 2018 bili razglašeni za najboljše izvajalce Elvisove glasbe v Evropi." 

Timotej Kotnik - trobentač, profesor

"Umetniška gimnazija – glasbena smer mi je, s paleto izvrstnih pedagogov, dala fantastično popotnico za nadaljnja glasbena udejstvovanja tako doma kot v tujini. Ustanova, administracija in profesorji, so me vedno podpirali in mi pomagali, tako v času mojega izobraževanja v Velenju, kot tudi kasneje na moji glasbeni poti. Mislim, da sta Umetniška gimnazija in Velenje, kot mesto s svojo dolgo glasbeno tradicijo, valilnici izvristnih glasbenikov in mnogih glasbenih priložnosti."

Timotej Kotnik je po končani Umetniških gimnaziji Velenje najprej študiral jazz trobento na Nizozemskem (Prins Claus Conservatory, Groningen), podiplomski študij (smer sodobna glasba in produkcija) pa je z odliko zaključil v Španiji na znameniti Berklee College of Music – Valencia Campus, Valencia. Trenutno deluje kot profesor dodiplomskih in podiplomskih študijev na oddelkih: Trobenta, Solfeggio, Ansambli na fakulteti Berklee College of Music – Valencia Campus, Valencia, Španija. Je trobentač pri skupinah arabskih zvezdnikov (Aziz Maraka, Yarub Smarait). Med letoma 2012 in 2019 je bil programski vodja Festivala “Igraj se z mano”.


Miha Peter - trobentač 

"Na izobraževanje v Umetniški gimnaziji v Velenju imam ogromno lepih spominov. Kljub obširnosti glasbene šole, so učitelji z individualnim pristopom vedno ustvarili občutek topline in domačnosti. Vsi zaposleni, še posebej pa moj učitelj za trobento David Špec, so mi omogočili uspešno šolanje po vzporednem izobraževalnem programu, preko katerega sem pridobil ogromno znanja in kompetenc, ki me še danes spremljajo na moji glasbeni poti.
Ogromno nostalgičnih občutkov sem dobil, ko sem se začel spominjat časov na šoli. Čeprav sem bil v Velenju zgolj 3 leta in sem šolo na trenutke obiskoval bolj polovično, sem se pri tam marsikaj naučil. Lani sem diplomiral iz trobente na Univerzi v Gradcu (Avstrija), letos še iz pedagoške smeri, trenutno pa zaključujem magisterij iz trobente. V času študija sem se bolj ali manj uspešno udeleževal različnih tekmovanj, prav tako pa sem prejel štipendijo Ministrstva za kulturo, štipendijo mesta Gradec, štipendijo Prijateljev Univerze v Gradcu in pa Zoisovo štipendijo. V času šolanja sem začel igrat tudi baročno trobento in "cornetto" in se nehote do neke mere specializiral za igranje stare glasbe. Med drugimi sem v tujini nastopal z Wiener Akademie, Ensemble Cordia, Austrian Barock Akademie, Haydn Philharmonie in drugimi. V Sloveniji pa z Orchestra Matutina, s katerimi pravkar pripravljamo izvedbo Bachovega božičnega oratorija. Pri nas igranje na baročna glasbila žal še ni prav razširjeno, zato upam, da bom lahko s svojim znanjem pripomogel k razvoju."

Več na: https://www.youtube.com/channel/UC_RrkgxJG0zqxT_67-p8z8Q?view_as=subscriber

Dejan Krajnc - klarinetist, pevec in front-man glasbene skupine Poskočni, TV voditelj, radijski moderator, otroški animator, oblikovalec internetnih vsebin...

"Čeprav sem iz Laškega, sem se zaradi profesorja klarineta (Oto Kožuh) odločil obiskovati srednjo glasbeno šolo v Velenju (čeprav mi je Celje dosti bližje). Niti za trenutek nisem obžaloval te odločitve, ker sem res padel v super razred, s super sošolci (polovica glasbenikov, polovica likovnikov), s super profesorji (tako glasbenih, kot gimnazijskih predmetov) in nasploh celotna okolica ter energija sta me vodila, da sem res veliko časa (cca. 6 ur na dan) posvetil svojemu inštrumentu. Definitivno se v srednji šoli naučimo tistih pravih delovnih navad in trdega dela, ki nas potem spremljal skozi življenje, zato je prav ta takrat damo vse od sebe, kar ne pomeni da zabava čez vikend odpade, ravno nasprotno, sam se držim načela, delaj trdo - žuraj trdo. Kasneje me je pot vodila na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer se bom kmalu vpisal na podiplomski študij. Sam sem se v zadnjih letih posvetil komercialni glasbi in show-biznisu, kar niti malo ne obžalujem, čeprav sem se izobraževal bolj v klasičnih vodah. Sam menim, da je glavna razgledanost, ki mi jo je moja srednja šola dala v izobilju. Hvala Vam!"


Andrej Vivod - pianist, izdelovalec klavirjev

"Prihod v Velenje je bil kar velika sprememba, osnovna šola je bila v majhnem kraju, kjer vsak vsakogar pozna, tukaj pa je bila cela vrsta nepoznanih obrazov iz vseh koncev savinjske regije. Kmalu sem se v Velenju počutil domače. V sklopu šolskega centra Velenje je deloval pevski zbor, pri katerem sem vsa štiri leta sodeloval. Tam sem hitro našel prijatelje, s katerimi se je bilo zmeraj zabavno družit.
V umetniški gimnaziji sem predvsem dobil vpogled v to, kako zgleda biti glasbenik. Po eni strani se je zahtevala določena disciplina pri vadenju instrumenta, po drugi strani smo pa imeli kar precej možnosti nastopanja na odru. Spoznaš lahko, kako je kot glasbenik stati pred publiko, in na primer za dobro odigrano skladbo požeti velik aplavz, ki je bil morda še dodatno obogaten z vzkliki in žvižgi navdušenih prijateljev, sošolcev, znancev in profesorjev. In to priznanje, da je dijaku z svojim muziciranjem uspelo navdušiti profesorja, ki že leta poučuje na glasbeni gimnaziji, je mislim, da imelo pri nas dijakih največjo težo.
Po končani umetniški gimnaziji sem študiral klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani in jo po treh letih zaključil z diplomskim izpitom za pridobitev diplome prve stopnje bolonjskega sistema. Za tem sem bil 3 leta in pol v Nemčiji, kjer sem se šolal za poklic izdelovalca klavirjev (Klavierbauer). Trenutno sem zaposlen v eni izmed delavnic za popravilo klavirjev v Gradcu v Avstriji."

David Gregorc - klarinetist

"Ko se danes spomnim na čas srednje šole, se pojavi želja, da bi spet za kak dan sedel v klop s tistimi sošolci in profesorji, v prostorih velenjske umetniške gimnazije. Čeprav je bilo zelo delovno in včasih stresno, je vse skupaj imelo res poseben čar, ki ga je zelo težko opisati. Okolje nam je dajalo neko oporo, nikoli nisi bil sam, ljudje pa so bili obzirni in dobrohotni. Vedel sem, da gre vse skupaj v pravo smer, kar mi je pomagalo zdržati napore in premagati nekaj ovir v tistem času. V polnosti sem se pomena vsega tega začel zavedati šele kasneje na akademiji, ko je bilo okolje popolnoma drugačno.

Občutki glede srednješolskega obdobja so danes sicer drugačni, kot pa so bili v tistem trenutku, ko smo hodili v gimnazijo. Takrat se mi je zdelo težko in stresno, bili smo zasuti z delom z dveh strani – iz glasbene šole in iz gimnazije, kar sem sicer pričakoval že prej. Danes, ko je to obdobje oddaljeno že več let, sem morda postal bolj objektiven ocenjevalec in menim, da je bilo prav kot je bilo. V prazničnih dneh sem si zapisal še nekaj misli, ki opisujejo ali pa povzemajo moje spomine na umetniško gimnazijo v Velenju …
- Bilo je zelo pestro in delovno - pouk učenje, testi, spraševanja, vaje, nastopi, koncerti, tekmovanja … Pa vendar se je našel tudi prosti čas za druge dejavnosti in zabavo. In ravno zato, ker je bilo potrebno vlagati veliko napora v delo, smo znali bolj ceniti prosti čas ter ga bolje izkoristili.
- Reči moram, da je bila velenjska umetniška gimnazija odlična popotnica za mojo nadaljnjo glasbeno kariero, pa tudi za življenje na splošno.
- To štiriletno obdobje ima in bo imelo velik vpliv na moje življenje. Vesel sem, da sem se odločil pravi in vztrajal, tudi ko je bilo težko.
- Prijateljske vezi, ki sem jih stkal z nekaterimi vrstniki, so zelo močne še danes.
- V tem času sem se naučil, da je človek zmožen narediti veliko več kot si misli. To mi je koristilo še marsikdaj po tem.
- Umetniška gimnazija mi je dala širši pogled na svet in globlji pogled v glasbeno umetnost."

Klarinetist David Gregorc je svojo glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri prof. Matjažu Emeršiču. Po končani osnovni stopnji je izobraževanje nadaljeval v Velenju pri istem profesorju na umetniški gimnaziji. Leta 2014 se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Pod mentorstvom prof. Jožeta Kotarja in asist. Jurija Hladnika je diplomiral in magistriral z odliko ter posebno pohvalo summa cum laude. Prejel je tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Od leta 2018 je zaposlen v orkestru SNG Opera in balet Ljubljana in je asistent na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


Neža Ulaga - organistka, študentka na Univerzi za glasbo v Gradcu

"Veliko dni je bilo napornih, hkrati pa so bili polni številnih izkušenj, ki tudi po opravljeni maturi štejejo in so me vsekakor izoblikovale. V spominu mi ostajajo številni nasveti mojih gimnazijskih profesorjev, ki so mi tudi danes v veliko oporo. Vsekakor menim, da sem dobila potrebno širino in dobre temelje za nadaljevanje svoje glasbene poti. Če bi morala izbirati ponovno, bi zopet izbrala velenjsko umetniško gimnazijo."

Neža Ulaga je študentka koncertne smeri orgel in instrumentalno-pevske pedagogike na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu (Avstrija). V času obiskovanja gimnazije prejemnica nagrad na tekmovanju Temsig in tekmovanju Svirel. Leta 2018 je osvojila prepoznavnostno nagrado na štipendijskem tekmovanju Marthe Debelli v Gradcu, leto kasneje je bila finalistka tekmovanja Fondazione Frulli v Italiji. V domačem Laškem vodi mešani pevski zbor Koral, s pedagoškim udejstvovanjem pričenja v januarju 2021 na Glasbeni šoli Velenje. Je pianistka celjskega orkestra Lucky and the pipes in članica koordinacijske skupine Slovenskega orgelskega društva.

mag. Matej Jevnišek, prof. glasbe, glasbeni urednik na Radiu Slovenija

"Izobraževanje na oddelku srednje glasbene šole v Velenju (takrat še ni bilo v uporabi imena umetniška gimnazija) je v meni pustilo pomembno sled. Spomini na ta leta so nepozabni, na vse ure vadenja instrumenta, reševanja nalog strogega stavka harmonije in druženja s sovrstniki. Poleg tega smo imeli izjemne pogoje za delo, kot le malo kje. Štiri srednješolska leta so se izkazala kot izvrstna strokovna podlaga, ko sem se vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. S ponosom še danes trdim, da sem tudi s pomočjo pridobljenih znanj in spretnosti na velenjski srednji glasbeni šoli, zaključil študij z odliko. Vsa ta glasbena znanja pa mi danes, kot uredniku za otroško glasbo na Radiu Slovenija, pomagajo soustvarjati strokovno in glasbeno neoporečno zvočno krajino za otroke in strokovne delavce.

Po srednji glasbeni šoli in splošni gimnaziji v Velenju sem se vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, smer Glasbena pedagogika ter pridobil strokovni naziv profesor glasbe. Kasneje sem podiplomski študij nadaljeval v drugi smeri vendar sem magistriral iz osebnega primera, kako lahko vzpostavimo zasebno glasbeno šolo.
Danes sem zaposlen na 1. programu Radia Slovenija - Prvi kot urednik za otroško glasbo. Podpisujem se pod zelo uspešen projekt Violinček, ki je s petimi zgoščenkami v desetih letih prinesel prek sto novih skladb, ki so didaktičen pripomoček po celotni vertikali šolstva. Idejno pa sem razvil in pripeljal do odrske izvedbe ter zgoščenke s posnetki tudi novo delo, kantato za otroke Kje je Tina?, ki si že počasi utira pot v učilnice in med pevske zbore."


Veronika Furlan - profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike

Leta v glasbeni šoli in Umetniški gimnaziji Velenje so bila res pestra, zanimiva, predvsem pa lepa. Glede na to, da sem po redni gimnaziji prihajala tja popoldne in bila cele dneve tam, je bila glasbena šola moj drugi dom.
In ena taka lepa misel me je vedno spremljala zaradi moje učiteljice Eme Zapušek: "Ne le šola glasbe, ampak šola za življenje!"
Šola mi je dala res veliko, kar danes s pridom uporabljam samo streljaj stran od teh vrat, na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer učencem s posebnimi potrebami približujem glasbo kot profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike.
Hvala za vse!

Natalija Verboten - pevka

Moji spomini na šolanje na glasbeni šoli Velenje so prelepi. Poleg odlične glasbene podlage, znanja ter pravilne tehnike petja (zaradi katere nisem nikoli v svojih 27 letih nastopanja na odru imela težav z glasilkami) mi je dala ljubezen do klasične glasbe, opernega petja, ki jo bom v sebi nosila vse življenje. Mag. Dušanka Simonović mi je znala operno petje približati na način, da sem se vanj takoj zaljubila in kljub temu, da šolanja opernega petja v srednji šoli nisem dokončala zaradi preobilice nastopov v zabavni glasbi (opernega petja sem se učila 5 let), je moja življenjska želja, da s šolanjem opernega petja, ko mi bo življenje namenilo čas za to, spet nadaljujem. Glasbena šola mi je približala oder, da se na njem počutim sproščeno. Javno nastopanje je največji strah večine ljudi in tudi to je velika prednost, ki je lahko za uspeh v življenju odločilna. Naučila me je medsebojnega sodelovanja, spoštovanja, zaupanja in še veliko več!

Natalija Verboten je bila v letih 2000 – 2010 ena izmed najbolj priljubljenih izvajalk slovenske zabavne glasbe. Potem se je posvetila predvsem materinstvu, vendar na oder in nastopanje ni pozabila, nanj še vedno stopi občasno, a ji je družina na prvem mestu. Z možem imata družinsko podjetje Bumerang, ki je eno izmed vodilnih v Sloveniji kar se tiče celotne tehnične opreme in izvedbe koncertov.


Luka Ovčjak - baritonist, študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani

Glasba je bila in bo ostala pomemben del mojega življenja. Položena mi je bila v zibel, me kratkočasila skozi otroštvo, zvabila k pouku v glasbeni šoli in bila moja rdeča nit srednješolskega izobraževanja, ki sem ga uspešno zaključil v umetniškem oddelku Gimnazije Velenje. Sedaj se izobražujem na Akademiji za glasbo v Ljubljani in zelo rad obujam nepozabne spomine na trenutke s sošolci in profesorji. Oboji so v zakladnico mojega znanja prispevali mnogo koristnih življenjskih izkušenj, nasvetov, znanj in spoznanj. Ne gre trditi, da je bilo vedno vse lepo in samoumevno, a zagotovo je bilo ob opori ljudi, ki so z mano delili moj vsakdan, precej lažje.
Mojo glasbeno pot je pomembno oplemenitil profesor inštrumenta gospod Mitja Škorjanc. Spremljal me je že v nižji glasbeni šoli. Pri vpisu v srednjo šolo me je s svojo strokovnostjo, dostopnostjo, voljo do dela, v katerega je verjel in ga ves čas postavljal v ospredje, ter pozitivno energijo prepričal, da se vpišem k njemu. Prvih nekaj ur najinega sodelovanja je minilo v spoznavanju tako najinih osebnosti kot glasbenega znanja, a sva se zelo hitro ujela in začela uspešno sodelovati. To sodelovanje je bilo iz leta v leto bolj prežeto s trdim delom, strokovnimi debatami, deljenjem pozitivnih in negativnih izkušenj iz glasbenega ter šolskega okolja. Zaznamovano je bilo z razumevanjem, oporo in pomočjo, ki sem jih skozi leta izobraževanja nujno potreboval. V štirih letih je z menoj nesebično delil vse svoje znanje. Ves trud najinih skupnih projektov je bil usmerjen v to, da bi znal in vedel kar največ. Brez slabe vesti si upam trditi, da je profesor Mitja Škorjanc s svojim strokovnim pedagoškim delom pridobil moje popolno zaupanje in v veliki meri vplival na sprejete odločitve na moji glasbeni poti. Skozi štiri srednješolska leta ni bil zgolj profesor, s svojo vrlino znati poslušati, prisluhniti in pomagati je bil tudi moj zaupnik ter dober prijatelj. Njegove nasvete sem dojemal kot življenjsko pomembne in so mi bili vedno v veliko pomoč, če sem se v svojem najstniškem iskanju znašel na razpotju. Srednješolska leta bom tudi po njegovi zaslugi ohranil v spominu kot svetla, optimistična, prijetna in če bi danes izbiral še enkrat, bi zagotovo izbral isto pot.

foto: Peter Marinšek

Karmen Zidar Kos - citrarka

Na moje izobraževanje na Umetniški gimnaziji Velenje – glasbena smer (orgle) imam zelo lepe spomine in je pomembno vplivalo na mojo nadaljnjo življenjsko pot v glasbi. Šola mi ni nudila samo odličnega znanja, temveč me je zelo dobro pripravila na življenje. Pri tem so pomembno vlogo imeli profesorji, ki so znali vzpostaviti oseben odnos in gradili na napredovanju posameznika. Šolanje je bilo zelo naporno, zato je naš vsakdan velikokrat trajal od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Ti naporni dnevi in ure so minili hitro, saj me je na vsakem koraku spremljalo prijazno osebje – vodstvo šole, tajništvo, snažilke, receptorka, zato sem to šolo doživljala kot moj drugi dom. Moja ljubezen do glasbe je bila že od otroštva razpeta med citrami in orglami. Ker v času moje srednješolskega izobraževanja ni bilo možno opravljati citer, sem se odločila za orgle. Že v času priprav na sprejemne izpite sem s profesoricami orgelskega oddelka stkala dobre odnose, ki so se v času srednje šole še poglobili. Profesorice orgel Barbara de Costa, Andreja Golež Gruden in Ema Zapušek so znale dijakom približati kraljico instrumentov. Velikokrat se spominjam skrbno pripravljenih koncertov orgelskega oddelka, priprav na tekmovanje, osebnih pogovorov, številnih druženj, strokovnih ekskurzij, predavanj … Hvaležna sem jim za vso prejeto znanje in številne izkušnje, ki so bile bogata popotnica za življenje. Posebej pa želim izpostaviti profesorico Emo Zapušek, ki je bila odlična profesorica in mi je še vedno velik vzgled ambiciozne, ustvarjalne in srčne učiteljice.

Po končani umetniški gimnaziji sem sprva študirala orgle na Mozarteum-u v Salzburgu in citre v Münchnu. Po enem letu se je izkazalo, da je logistično prenaporno (dve akademiji, dveh državi, vadenje, vožnje …) sem se odločila, da se posvetim samo enemu instumentu – citram. Po opravljenem študiju sem se vrnila v Slovenijo, kjer danes poučujem citre na osnovni in srednji stopnji (GŠ Sevnica, GŠ Ribnica, KGB Ljubljana). Sem aktivna v Citrarskem društvu Slovenije, kjer zadnja leta organiziram in koordiniram poletni citrarski seminar v Celju in skrbim za promocijo citer kot koncertnega instrumenta. Od lanskega leta sem glavna urednica revije »Slovenski citrar«, ki izhaja dvakrat letno. V domačem kraju vodim otroški in mešani pevski zbor ter redno orglam pri mašnih bogoslužjih. Poleg pedagoškega dela pa redno doma v tujini koncertiram v citrarskem duetu s sestro Neli.

Dragi bodoči srednješolci – Umetniška gimnazija Velenje je super izbira, saj je zakladnica glasbenega znanja, ustvarjalnosti in umetniške širine.


Lara Oprešnik - pianistka, študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu

"Če začnem govoriti o Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega ne morem govoriti ravno o ustanovi v kateri sem se izobraževala, ampak bolje rečeno o svojem drugem domu, v katerem sem preživela neskončno število popoldanskih ur, že od zgodnje mladosti. Moja prva učiteljica klavirja je bila prof. Monika Vehovec, ki mi je pokazala čarobnost klavirskega zvoka in me uspela s svojo energijo navdušiti do te mere, da sem sem odločila vztrajati na tej poti. Njej bom večno hvaležna, da je videla v meni možnost, da postanem pianistka in mi nesebično podarila ogromno število dodatnih ur, ki ji jih nikoli ne bom mogla povrniti. Že na nižji šoli sem zaradi nastopov, koncertov, tekmovanj preživela ogromno ur, pogosto pa sem bila tam tudi ko sem opravljala domače naloge iz predmetov osnovne šole. Tako sem odraščala v prijetnem okolju sovrstnikov, ki jih je gnal isti interes. Kar kmalu sem vedela, da si želim nadaljevati, da me glasba izpolnjuje in da je glasba zame pravzaprav postala potreba, brez katere ne morem več. Vpisala sem se na Umetniško gimnazijo, moja učiteljica pa je postala prof. Jožica Grebenšek. Ona mi je glasbo podajala skozi svojo perspektivo, polno modrosti in izkušenj. Njej bom večno hvaležna, da me je naučila potrpežljivosti v glasbi, da se glasba v raziskovanju nikoli in nikdar ne konča in da je še kako pomembno spoštovanje skladateljevega zapisa. Zadnji dve leti Umetniške gimnazije sem bila v razredu prof. Jerneje Grebenšek, ki pa mi je dala življenjsko popotnico. Skozi težko mladostniško obdobje me je usmerjala v osebnostnem razvoju in mi dala pogosto močne nasvete, ki sem jih takrat zelo potrebovala, brez njih pa se danes ne bi razvila v to kar sem, zvesto sami sebi. Za to in za ogromno znanja o glasbi ji bom večno hvaležna. Lahko bi omenila še ogromno profesorjev glasbenih predmetov, ki so name naredili močan vtis s svojim nesebičnim podajanjem znanja ter usmerjanjem na glasbeni poti. Hvala.
V glasbeni šoli Velenje pravzaprav ni bilo pomembno ali si učenec določenega profesorja, ko je šlo za tvoj razvoj, je celoten kolektiv delal v tvoje dobro. Umetniška gimnazija mi je predstavljala kar velik izziv, kajti želela sem dobro delati na glasbenem kot tudi na splošnem področju. Ker sem bila cele dneve v glasbeni, sem za šolo delala pozno v noč, zato sem bila pogosto utrujena, nenaspana, zaradi tekmovanj in seminarjev, pa sem pogosto prelagala teste in delo. Pa vendar sem s prijateljskimi vezmi, ki sem jih ustvarila skozi vsa ta leta, ob podpori vseh profesorjev glasbene šole, vedno uspela narediti to kar sem si zadala. Čeprav je bilo pogosto težko, ne bi nikoli zamenjala svoje izbire, ker družine pač ne izbereš in to je glasbena šola meni bila. Ena velika družina, kolektiv, ki je resnično delal v dobro tebi, tvojemu napredku, ti vedno pomagal pri reševanju karkšnihkoli težav, ter se vedno postavil na tvojo stran, ko si to potreboval. Da ne govorim o tem, da so vedno podprli ideje, ki si jih želel realizirati, če tudi so zvenele nemogoče. Z njihovo pomočjo smo s sošolci izvedli ogromno umetniških večerov, koncertov, celo povabili prijatelje glasbenike iz drugih akademij, za kar jim bom večno hvaležna. Tudi danes, pa je že skoraj 5 let odkar sem redno zahajala v glasbeno šolo, vedno ko kaj potrebujem, npr. prostor za vadenje, snemanje, mi z veseljem ugodijo. Šolanje na glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje ne bi nikoli zamenjala, ker me morda katerakoli druga šola ne bi pripeljala do odkritja kaj si resnično želim delati v življenju in kaj želim postati. Ne morem sploh govoriti o šolanju, temveč o izkušnji, ki je ne more zamenjati nobena materialna stvar. In pri tej izkušnji ni končnega cilja, ker je cilj glasba, ki pa je najlepša popotnica za življenje. Hvala."

Foto by: Darja Štravs Tisu

Barbara Kolbl - akademska glasbenica in profesorica violine, članica orkestra Slovenske filharmonije

Šolanje na Umetniški gimnaziji Velenje je bil čudovit čas mojega izobraževanja, črpanja znanja od odličnih profesorjev, ki so nas znali motivirati in nam glasbo približati na pravi način. Umetniška gimnazija Velenje mi je nudila enkratne pogoje, ne samo za splošno izobraževanje temveč tudi za individualno rast na področju instrumenta. Na glasbeni šoli sem se počutila domače, saj je bil celotni kolektiv do nas gimnazijcev zelo prijazen, razumevajoč, pred kakšnimi zahtevnimi preizkušnjami so nas vzpodbujali, bodrili in nam nudili podporo. Na obdobje šolanja v Velenju me vežejo sami lepi spomini in prijateljske vezi.
Za željo, da bi postala profesionalna glasbenica violinistka, me je navdihnila moja mama, kasneje moja profesorica violine - Danica Koren. Že od nekdaj se mi je to zdel najlepši možen poklic, ki obstaja, nekakšno poslanstvo, kjer lahko skozi svoje igranje ljudem ogromno podariš. Gimnazijsko obdobje je bilo zame zelo produktivno, tako po napredovanju v igranju violine kot tudi doseganju rezultatov na tekmovanjih, za kar sem hvaležna prof. Danici Koren, ki me je vzpodbujala in mi stala ob strani tako v težkih kot veselih trenutkih. Od nje sem črpala veliko znanja, ki mi pride danes še kako prav v orkestru, saj je tudi sama igrala v orkestru in ima na tem področju ogromno izkušenj, ki jih uspešno prenaša na svoje učence in dijake. Hvaležna sem tudi korepetitorjem, ki so se nesebično razdajali in z menoj delili njihovo znanje in vsem ostalim profesorjem glasbenih predmetov. Zelo me veseli, da sem iz strani profesorjev splošnih predmetov tudi čutila podporo. V teh letih sem se lahko preizkusila v različnih komornih sestavih, ter dobila priložnost, da zaigram kot solistka s šolskim simfoničnim orkestrom. Skozi glasbo sem lahko stkala mnoga prijateljstva, ki trajajo še danes ter imela možnost igrati na mnogih nastopih, koncertih in prireditvah.
Zaključim lahko, da lahko velenjska šola ponudi dijakom in učencem enkratne pogoje za glasbeni napredek, za glasbeno ustvarjanje in profesionalni razvoj na področju instrumenta.
Študij violine sem zaključila na Akademiji za glasbo v razredu prof. Primoža Novšaka, od leta 2011 sem zaposlena v orkestru Slovenske filharmonije. Kot članica orkestra Slovenske filharmonije sem se udeležila veliko turnej med katerimi naj izpostavim turnejo po Franciji s Stingom, turneji po Evropi z Anno Netrebko in z Mischo Majskim, turnejo v Omanu s Stuttgartskim baletom, gostovanje na Kitajskem (Peking in Nan Jing)... Med drugim sem kot članica orkestra imela priložnost sodelovati s samimi največjimi imeni v svetu glasbe: Julijan Rachlin, Sarah Chang, Fazil Say, Valerij Gergijev, Sir Neville Marriner, Vladimir I. Fedoseyev, Anna Netrebko, Mischa Maisky, Dmitri Liss, Daniel Harding... V neizmerno veselje mi je biti zaposlena v takšni ustanovi, kjer si skozi vse koncerte, gostovanja, spoznavanja novih solistov in dirigentov, širim nova obzorja in spoznanja.

Ključni element do poti mojih sanj je bila nedvomno Umetniška gimnazija Velenje.
https://www.facebook.com/watch/live/?v=4007615959279719&ref=watch_permalink


Barbara Horvat - violinistka, študentka na Gustav Mahler Privatuniversität für Musik

Verjamem, da v življenju ni ene same prave poti. Ampak sama sem zelo zadovoljna, ker sem se odločila za šolanje na Umetniški gimnaziji v Velenju.
Ta 4 leta imam v zelo lepem spominu. Čeprav je bilo vmes kdaj tudi težko ali malo bolj naporno, je bilo čudovitih in danes neprecenljivih trenutkov ter doživetij neprimerljivo več.
Poleg znanja, na glasbenem in splošnem gimnazijskem področju, smo pridobili tudi edinstvene izkušnje pri pripravi umetniških večerov, ki so zame bili eden najlepših delov šolanja. Takrat smo vsi stopili skupaj in se trudili pripraviti čaroben večer za vse, ki so se nam pridružili na hodnikih glasbene šole in v koncertni dvorani. Moje izkušnje s profesorji so bile zelo pozitivne. Nekateri so pustili močan vtis name in s tem vplivali na mojo nadaljnjo življenjsko pot, drugi malo manj. Ampak prav vsi so se trudili predajati znanje in nas pripraviti na uspešen zaključek naše srednješolske izobrazbe. V razredu sem se počutila dobro. Z nekaj sošolci in sošolkami pa smo spletli tudi bolj trdne prijateljske vezi, ki so popestrile naše skupne ure, obarvale tiste malo bolj sive dni in nemalokrat povzročile tudi kakšno solzo smeha ob bolj ali pa manj primernem času. Seveda so bili tudi tisti težji trenutki, padci, dvomi … Ampak ti so neizogibni, kamorkoli se odpravimo. Včasih nas kaj naučijo, včasih nam pokažejo našo resnično moč. Važno pa je, da se dvignemo in spet zasijemo v vsem svojem sijaju, še močneje kot kadarkoli prej. Če bi bila še enkrat na začetku, bi vse ponovila. Pa ne samo zato, ker me je oblikovalo v osebo kakršna sem danes, ampak preprosto zato, ker je bilo lepo.
Hvala.